Ob spremljanju olimpijskih iger moje srce bije v ritmu slovenstva in v barvah slovenske zastave. Verjamem, da se v solidarnostnem duhu pred TV sprejemnikom ta čas znajde velika večina Slovencev, tudi tistih, ki sicer ne spremljajo športnih novic.
Tekle so solze, dih je zastal in oči so ostrmele v bolečem spoznanju, da Petra Majdič ne bo nastopila na kvalifikacijah in da so sanje Slovencev, predvsem pa njene sanje v hipu umrle. Že, ko sem se pričela tolažiti z mislijo, da "hvala Bogu, Petri ni nič hujšega", se prikaže svetel žarek upanja - Petra je padla, verjetno se počuti kot da bi jo zgazil kamion, a bo vseeno stisnila zobe. Bravo Petra, kapo dol!!! In potem se je odvijalo kot v filmu. Poskakovala sem pred televizorjem in navijala, ploskala, vpila, pobrala iz prostora vso možno energijo, da so še luči pojenjale, kot da bi čakale na ciljno črto ... in Petra Majdič je na koncu prejela bronasto medaljo, ki je zanjo, kot je sama rekla, zlata, posuta z diamanti!
In zakaj vam to pišem? Na prireditvi "športnik leta 2009" sem poslušala njen govor. Tako modrih, realističnih in polnih besed, z noto povezanosti in harmonije že dolgo nisem slišala. Razkrila je, da so bili njeni začetki težki, nihče ni verjel vanjo, a ona je imela sanje, jim sledila in jih dosegla.
Lahko bi rekla, da sem se našla v vseh njenih besedah, v njeni zgodbi, zato me je njen dosežek še toliko bolj navdahnil in potrdil misel:
"Če delaš nekaj s srcem, z veseljem, vztrajno in pošteno, ti bo uspelo! Če ne danes, pa jutri."
Ob trenutkih nemoči si zavrtim pesem "Vedno naj se zgodi tvoja volja" (poslušate jo lahko zgoraj, v predvajalniku glasbe) ... in vedno pomaga!
Prebrskaj arhiv:
četrtek, 18. februar 2010
ponedeljek, 15. februar 2010
nedelja, 7. februar 2010
Dobrodelni koncert Karitas, v Logatcu
Zgodil se je še eden iz verige dobrodelnih koncertov Karitas, in sicer v Logatcu. Bilo je kar 17 nastopajočih, tako domačih kot tudi nas povabljenih. Med drugimi je nastopila tudi Tanja Žagar, ki poučuje v glasbeni šoli Logatec in Big Band DOM, Katja Klemenc....
Nedavno tega sem bila na dobrodelnem koncertu v Rovtah, kjer sem na blogu opisovala lep občutek, ko veš, da si pomagal pomoči potrebnim in razveselil ljudi v dvorani. Isti občutki so se ponovili tudi zdaj. Dobrodelnih koncertov je vse več in več. Se pa bojim, da ljudem velikokrat, sploh pa v današnjih časih, ne manjka kruha, manjka jim topel stisk dlani, pogovor, iskrenost, ljubezen. Žal pa je tudi vse manj organizacij in ljudi, ki bi zmogle nuditi tovrstno pomoč.
Nastalo je nekaj foto utrinkov.
Samo nekaj trenutkov kasneje sem zamenjala vlogi. Prisostvovala sem koncertu Vlada Kreslina, v športni dvorani Ribnica. Vlado je legenda. Všeč mi je, ker ohranja pristonst prekmurskega življenja v svojem nastopu, besedilu in melodijah. Še bolj pa me gane prisotnost in aktivna vključenost njegovega očeta; poje in igra. In ne boste verjeli - "tisto črno kitaro še imajo gospod!" :)
Nedavno tega sem bila na dobrodelnem koncertu v Rovtah, kjer sem na blogu opisovala lep občutek, ko veš, da si pomagal pomoči potrebnim in razveselil ljudi v dvorani. Isti občutki so se ponovili tudi zdaj. Dobrodelnih koncertov je vse več in več. Se pa bojim, da ljudem velikokrat, sploh pa v današnjih časih, ne manjka kruha, manjka jim topel stisk dlani, pogovor, iskrenost, ljubezen. Žal pa je tudi vse manj organizacij in ljudi, ki bi zmogle nuditi tovrstno pomoč.
Nastalo je nekaj foto utrinkov.
Samo nekaj trenutkov kasneje sem zamenjala vlogi. Prisostvovala sem koncertu Vlada Kreslina, v športni dvorani Ribnica. Vlado je legenda. Všeč mi je, ker ohranja pristonst prekmurskega življenja v svojem nastopu, besedilu in melodijah. Še bolj pa me gane prisotnost in aktivna vključenost njegovega očeta; poje in igra. In ne boste verjeli - "tisto črno kitaro še imajo gospod!" :)
sreda, 3. februar 2010
V teh dneh, ko se je zima praktično prilepila na našo dolino in hiše, iz katerih dimnikov se pospešeno vali dim, skladovnica drvi pa počasi kopni in se z vsemi stenami uspešno spopada s "teto zimo", ki bi lahko bila malo bolj prijazna, glede na to, da je teta :) ... no.. jaz prepevam in proslavljam PONATIS CD-ja.
CD sem predstavila na dveh podelitvah diplomskih listin na Fakulteti za upravo. Prav lepo je bilo videti žareče obraze študentov in predvsem njihovih staršev in starih staršev, ob uspehu, ki je vstopnica v realno življenje. Malo bolj žalostna realnost nastopi ob iskanju zaposlitve - žal; a tega na podelitvi, Bog ne daj, nisem omenjala. Ves čas sem razmišljala, le kdo bo meni pel na podelitvi diplomske listine ? in o tem, kako bi včasih na izpitu raje zapela kot pa pisala in o tem, da moram po nastopu hitro domov, za knjige, da bo srečni trenutek zdajzdaj nastopil tudi zame. Delam na tem...
Ne smem pozabiti dveh dogodkov, ki sem se ju udeležila v zadnjem času. Prvi je ogled čudovite baletne predstave Hrestač. Nimam ravno zlate navade gledanje baleta, a sta me čudovita kostumografija in orkester resnično navdihnila za ponovni prestop praga baletne predstave. Da ne govorim o samem baletu, pajkicah in migajočih nogicah, v vse smeri, vseh kotov, vseh stopinj, skoraj brez občutka zemeljske gravitacije (razen takrat, ko se iz zraka naredi "špaga" .... auči) ;)
Če nadaljujem s kulturo... je drugi dogodek obisk koncerta "Slovenskega okteta". Oh, ti fantje in možje pa res znajo in poznajo pravi pomen fraze "Vsi za enega, eden za vse!" Čudoviti so. Ne pozabijo niti na humor (pesem z naslovom "Moj mali kaktus" vse pove) Obiskali so našo dobrepoljsko dolino, dolino ljudskih pevcev in pravih glasbenih navdušencev. Izploskali smo dva "bisa". :)
CD sem predstavila na dveh podelitvah diplomskih listin na Fakulteti za upravo. Prav lepo je bilo videti žareče obraze študentov in predvsem njihovih staršev in starih staršev, ob uspehu, ki je vstopnica v realno življenje. Malo bolj žalostna realnost nastopi ob iskanju zaposlitve - žal; a tega na podelitvi, Bog ne daj, nisem omenjala. Ves čas sem razmišljala, le kdo bo meni pel na podelitvi diplomske listine ? in o tem, kako bi včasih na izpitu raje zapela kot pa pisala in o tem, da moram po nastopu hitro domov, za knjige, da bo srečni trenutek zdajzdaj nastopil tudi zame. Delam na tem...
Vir: http://www.fu.uni-lj.si/arhiv_slike/pd_2010_01_28_2/slike.asp
Dan pred Svečnico pa so v Celju podeljevali nagrade športnikom in naj športnikom.
Bogato prireditev, ki ji v Celju (vsaj jaz sem dobila tam občutek) posvečajo posebno pozornost sva z glasbo popestrila jaz in Vili Resnik. Športnik Celja za leto 2009 je Rok Drakšič, naj športnica Urška Žolnir.
Vir: http://www.radiofantasy.com/novice/index.php?novica=61259&beri=dalje
Ne smem pozabiti dveh dogodkov, ki sem se ju udeležila v zadnjem času. Prvi je ogled čudovite baletne predstave Hrestač. Nimam ravno zlate navade gledanje baleta, a sta me čudovita kostumografija in orkester resnično navdihnila za ponovni prestop praga baletne predstave. Da ne govorim o samem baletu, pajkicah in migajočih nogicah, v vse smeri, vseh kotov, vseh stopinj, skoraj brez občutka zemeljske gravitacije (razen takrat, ko se iz zraka naredi "špaga" .... auči) ;)
Če nadaljujem s kulturo... je drugi dogodek obisk koncerta "Slovenskega okteta". Oh, ti fantje in možje pa res znajo in poznajo pravi pomen fraze "Vsi za enega, eden za vse!" Čudoviti so. Ne pozabijo niti na humor (pesem z naslovom "Moj mali kaktus" vse pove) Obiskali so našo dobrepoljsko dolino, dolino ljudskih pevcev in pravih glasbenih navdušencev. Izploskali smo dva "bisa". :)
Pred mano je nekaj dobrodelnih koncertov - pač so taki časi. To nedeljo ob 15h bom sodelovala na dobrodelnem koncertu v Logatcu, a več o tem po koncertu. Zdaj pa se grem naprej učit! :)
Naročite se na:
Objave (Atom)